nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Ker so mi dani liki, ki premorejo lastno gonilno silo, moja naloga ni v tem, da se jim vsiljujem, da jih podvržem lažni artikulaciji, s čimer imam v mislih to, da bi lik prisilil govoriti na mestu, na katerem ne more govoriti, da bi ga prisilil govoriti tako, kot ne more govoriti, ali da bi ga prisilil govoriti o nečem, o čemer nikoli ne bi mogel govoriti. Razmerje med avtorjem in liki mora biti skrajno spoštljivo, in to v obeh smereh. In če je mogoče govoriti o nekakšnem osvobajanju od pisanja, ta svoboda ne nastopi s tem, da spraviš svoje like v nepremične in preračunane drže, marveč s tem, da jim pustiš njihov legitimni življenjski prostor in jim dovoliš plačati za napake.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani