nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Stapljanje "visoke umetnosti" in popularne tradicije je ena od značilnosti postmodernizma, in vendar to ni novost v zgodovini avantgarde; avantgardni umetniki so se vedno vračali k ljudski, množični in eksotični umetnosti kot virom, ki so jim na eni strani omogočali prelom z uveljavljenimi vrednotami ter jih na drugi oskrbeli z "novim" gradivom in tehnikami. To, kar zdajšnjo različico te prakse dela za postmoderno, je morebiti dejstvo, da je ovita v močno zgodovinsko samozavedanje; iz citiranja je naredila proces raztezanja, ki pokriva tako zgodovinska obdobja kot trenutne zemljepisne, družbene in slogovne delitve.
Drugi način umeščanja izraznosti v ples je raba številnih komunikacijskih kanalov, medijsko brstenje, ki so ga analitični koreografi sedemdesetih let neomajno zavračali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani