nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Kljub slogovnim in filozofskim razlikam, ki so obstajale med temi koreografi (Fenleyjevo, denimo, je fascinirala virtuoznost v hitrosti in vzdržljivosti, Boyceova se je poglabljala v strukture in lastnosti nešolanih izvajalcev, medtem ko se je ukvarjal z vojno in netenjem strasti), jim je bila skupna nova, surova, skorajda šokantna energija, ki je bila v ostrem nasprotju z mirnim plesom predhodne generacije analitičnih postmodernih koreografov in njihovih naslednikov.
Skorajda vsi tokovi v newyorškem novem plesu osemdesetih let - nove usmeritve tako zgodnejše generacije postmodernih koreografov kot njihovih naslednikov - so v tej zgodovinski sezoni našli svoje mesto. Nekatere, denimo zanimanje Fenleyjeve za nekatere vrste virtuoznosti, so ti mlajši koreografi razvijali naprej in jih umeščali v svoj opus, medtem ko so drugim, denimo političnemu komentarju pri Timu ali zanimanju za muzikalnost, sledili večji valovi dejavnosti pri drugih koreografih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani