nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Do opaznega slogovnega premika v postmodernem plesu, ki je posledično zaznamoval novi ples osemdesetih let, je prišlo leta 1979, ko so nastala številna ključna dela uveljavljenih postmodernih koreografov. Rauschenberg je zasnoval elegantne kostume in scenografijo za predstavo Glacial Decoy Trishe in s tem njeni tekoči koreografiji dodal številne plasti prozornega neplesnega gradiva. Delo Dance Lucinde Childs, ki je nastalo v sodelovanju s skladateljem Philipom Glassom in likovnim umetnikom Solom LeWittom, je razširilo analitično strogost Childsove - LeWittovo scenografijo so sestavljala številna stroga geometrična ozadja, od katerih je bilo vsako osvetljeno z drugačno lučjo v osnovni barvi, ki so se izmenjevala s filmskimi posnetki plesa, ki so prikazali kontrast in primerjavo med podobami izvajalcev v nadnaravni velikosti ter njihovimi živimi akcijami, medtem ko je Glassova glasba gradila na ponavljajočem se fraziranju - in ji dodalo sijajno ekspresivnost, film in glasba
pa sta podelila plesalcem nekakšno monumentalnost in harmonijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani