nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Raba plesa kot metafore za tehnološke, informacijske in oblastne sisteme ter za um sám, kakršno srečamo pri Kennethu, spada v metaforično kategorijo; delo The Telaxic Synapsulator (1974), ki je bilo uprizorjeno sočasno z Dance Spell (1978), je vsebovalo branje odlomkov iz knjige Radioaktivne snovi Curie, diapozitive, ki so podajali podatke o uničevalnosti radioaktivnosti, plesalci so izvajali gibe, ki so opisovali procese razpadanja kemijskih elementov, in veličastne naprave z bleščečimi vrtečimi se sestavnimi deli. Gledališče podob, ki je pogosto vključevalo plesna dela koreografov, kot so Kenneth, Andy deGrot, Lucinda Childs in Jim Self, tudi spada v to kategorijo.
Medtem ko analitični postmoderni ples izključuje takšne prvine, metaforični postmoderni ples uporablja raznovrstne gledališke elemente, kot so kostumi, osvetljava, glasba, rekviziti, karakterji in razpoloženja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani