nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Solo dela Hay iz sedemdesetih let so vsebovala kozmične podobe, ki so spominjale na hinduistične tempeljske plese, medtem ko je šlo pri predstavi Dances Dilley za preučevanje meditativnih gibov in eksplozivne trenutke ekstatičnih izbruhov, ki jih je navdihnilo koreografkino zanimanje za tibetanski budizem. Ples je postal tudi sredstvo za duhovno obarvano izražanje skupnosti, denimo v gledaliških, mitičnih delih Meredith Monk, kot je Education of the Girlchild, ki je portret plemena oziroma skupine junaških žensk. Dela in Andyja deGroata - zlasti njun sukajoči se ples, ki spominja na sufijske plese - se umeščajo med podobe zasebnega in skupinske pobožnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani