nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Strukturne prvine, kot so ponavljanje in obrati, matematični sistemi, geometrijske oblike ter primerjava in kontrast, so omogočile poglabljanje v čist, pogosto preprost gib. Če je bila teoretska podstat plesnih del iz prve faze postmodernega plesa predvsem polemična - šlo je raznovrstno zavračanje tedaj prevladujoče, omejujoče definicije plesa - je bila teoretska podstat analitičnih plesnih del programska; pripadniki analitičnega postmodernega plesa so bili v obdobju, ki je sledilo polemikam šestdesetih let, zavezani novemu cilju, redefiniranju plesa. Še več, imeli so celo zamisel, kako doseči takšno definicijo, kar zadeva koreografsko strukturo in postavljanje sámega gibanja v ospredje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani