nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Warholovo samouprizarjanje prej vztraja pri razpršitvi jaza kot pri koherentnosti "Warhola kameleona" (čeprav je protislovje umetnostne zgodovine in kritike prav v tem, da vselej zapišemo zadnje). (214) Warholova avtorska funkcija, uprizorjena za svet, ki je v pojavnih oblikah iz 80. let vse bolj vidno čudaška (čeprav se je "bičanje" dogajalo že na začetku 60. let), je kričeče antimaskulinistična; podobno kot Duchampova avtorska funkcija tudi Warholova drag osebnost zaplete vsak poskus, da bi ga uskladili s konvencionalnimi kodi genija, ki so bili v rabi za umetnike, kot sta Pollock in Picasso.
Čeprav osebnost delavca umetnika prekorači razredne meje, da bi umestila umetnika kot nasprotje uveljavljene meščanske moškosti, gejevska ali feminizirana osebnost, kakršno je prevzel Warhol (povezana z zgodnejšimi dandiji, kot sta bila in Barbey D'Aurevilly) (215), zabriše meje, ki ločujejo konvencionalne spolne in seksualne vloge. Warholovo izzivanje moškosti meščanskega in
delavskega razreda s stilistično bližino ženskim in homoseksualnim reprezentacijskim oblikam ogroža interpretacijske temelje, vtisnjene v modernistično umetnostno zgodovino in kritiko. (216) Če o Pollocku lahko govorimo kot o performativu, je Warhol občutno bolj grozeča figura, ko gre za razmerje do tradicionalnih umetnostnokritiških in zgodovinskih modelov umetniške subjektivitete (čeprav bi bilo mogoče ta potencial izničiti z nenehnim razglašanjem Warholovega "genija"). (217)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani