nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
(" Pollock: Is He the Greatest Living Painter in the United States?") iz leta 1949 in "Očka dadaizma" ("Dada's Daddy"), posvetilo Duchampu iz leta 1952 - razpira to kompleksnost, zastavlja vprašanja o nacionalnih posebnostih in o tem, kar je Judith Butler poimenovala "heteroseksualni imperativ": nenehno ponavljanje "uravnavajočih norm 'spola'", ki podpirajo privilegiranje moškosti (kot heteroseksualne) v zahodni kulturi. (199) Članek o Pollocku se začne z razvpito podobo umetnika, ki, s prekrižanimi rokami in nogami, sovražno, skoraj nasilno zapira telo pred gledalsko zvedavostjo in željo, kadi in se malomarno naslanja na eno od svojih dripping slik. V nasprotju s tem se "Očka dadaizma", četudi priklicuje maskulini trop očetovstva, začne s podobo Duchampa, ki se spušča po stopnicah (referenca na znamenito sliko Akt, ki se spušča po stopnicah iz leta 1912) - njegovo telo je pomnoženo, je nejasen, prosojen "pionir nesmisla in nihilizma"(200).
Upodobitvi teh umetnikov - prva je
bila oblikovana kot značilno in normativno moška v smislu vrednot ameriške kulture tistega časa, druga ("eksotični" francoski priseljenec v ZDA) je v ameriških občilih predstavljala zmuzljivo in dvoumno spolno opredeljenost - sta zgovorni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani