nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Protislovno, toda modernistična kritika in umetnostna zgodovina se opirata na (moško) umetnikovo telo, da bi potrdili svojo prilastitev transcendentalnega pomena - s kritikom ali z zgodovinarjem, ki v vlogi "svečenika" prenaša to transcendenco (kot jo je mogoče razbrati iz umetniškega dela in tako seči vse do božanskega [nevidnega] umetnikovega telesa -, in vendar vztrajata pri okluziji tega telesa. V konvencionalnem modernističnem diskurzu iz časa, preden je Pollockova performativna podoba vse bolj begala zaprte kroge, s katerimi so si umetnostni kritiki in zgodovinarji zagotovili privilegij ("nezainteresiranih" interpretov), je bila ta tančica umetniško delo samo. (187) Če naj (moško) umetnikovo telo postane vidno (odstrto kot osrednja sila, ki priteguje [homoerotično] željo-v-razlagi [moških] zgodovinarjev in kritikov), bi se dozdevna nezainteresiranost kritiškega projekta v celoti omajala. Odstiranje umetnikovega telesa prek njegovega
vidnega vračanja k dejanju ustvarjanja (ali v primeru body arta, uprizarjanju) umetniškega dela ima za posledico, kot bom pokazala v knjigi, radikalno razkritje zainteresiranosti - erotičnih investicij - interpretativnega podjetja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani