nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Čeprav je Pollocka mogoče povezati s performativno funkcijo in čeprav se performativno telo postmodernizma tako izraža znotraj modernizma (pogosto z zastrtimi in ambivalentnimi oblikami), v pričujoči knjigi trdim, da je bila ta performativnost samo v obdobju, ki je sledilo 60. letom, prevladujoča oblika artikuliranja jaza (zaznamovanega kot kontingentnega in nestalnega). Če bi rekli, da so znotraj modernizma vselej obstajali vidiki tega, kar pojmujemo kot skrajno postmoderno, to ne pomeni, da stvar, kot je postmodernizem, sploh ne obstaja ali da zgodovina sama nima pomena (obtožba, ki je zelo pogosto - po mojem mnenju neupravičeno - letela na poststrukturalistične kritike diskurza o originalnosti). Prej gre za prepoznanje zapletenosti in zgoščenosti "dogajanja" zgodovine, ki se vselej (performativno) nanaša na svoje predhodne inkarnacije (besedo sem skrbno izbrala), da bi se razglasila za novo, vendar prav s tem, ko to naredi, poudari svojo odvisnost
od starega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani