nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Tako se je umestitev Pollocka (kot zgleda formalističnega modernizma) kot antipoda liniji performansa ter preporoda performansa in body arta v 60. letih z Rosenbergovo artikulacijo Pollocka kot performativa iz leta 1952 zapletla na diskurzivni ravni (če Kaprowovega omenjanja Pollocka kot navdiha za hepeninge niti ne omenjam). Pollock je torej ambivalentna figura - značilno modernističen, formalističen genij in obenem vir performativnosti v postmodernizmu; tudi performans je imel konfliktno, pogosto ambivalentno zgodovino.
Na tem mestu želim predstaviti avtorsko funkcijo Pollock kot tisto, kar bi Foucault ali Jacques Derrida utegnila poimenovati razpršen izvor: kot diskurzivno polje, ki ga lahko kot zgib med modernizmom in postmodernizmom produktivno raziščemo, da bi razkrili zapletene ideološke in zgodovinske "temelje" performativne postmoderne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani