nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Ali določneje, če resno vzamem Blanchotovo svarilo, Pollockovega telesa ne vidim kot vrnitev maskulinizirane različice "Narave" (kot bi si očitno želeli Pollock in njegovi modernistični interpreti), marveč kot "nerealno, imaginarno, razdrobljeno". Pollockovo performativno telo razumem kot to, za kar so ga imeli številni drugi,,, Kaprow, nato še Yves in tako naprej: vselej je že misel, vselej že družbeno in kulturno telo / jaz, artikulirano znotraj moderne ali postmoderne. Pollocka na tem mestu nikakor ne gre razumeti kot edini "izvor" (vpliv ali navdih) postmodernizma. (175)
Obenem bo jasno, da se oddaljujem od zgodovin sodobnega performansa, ki so razumele performans kot del skrite linije modernistične avantgardne prakse, ki se je pogreznila v podzemlje hkrati z vzponom abstraktnega ekspresionizma in spremljajočega formalističnega, v objekt usmerjenega modela umetniške prakse, s čimer so bile v nasprotju s Pollockom. (176) S preiskovanjem premeščajočih se pomenov
partikularnih teles / subjektov, kot je Pollock, se oddaljujem od splošnega zavzemanja za umestitev performansa ali body arta, kadar se o njiju sploh govori, znotraj ozko zamejene linije avantgardnega performansa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani