nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Tako kot nakažejo vsi ti pisci, je telo vselej že misel: telo nima trajne, "materialne" resnice, ki bi predhodila njegovim razmerjem s svetom in z drugimi; svoja telesa poznamo samo prek misli, ki jo pogojuje naše doumevanje razmerij do drugih. Ali določneje, če resno vzamem Blanchotovo svarilo, Pollockovega telesa ne vidim kot vrnitev maskulinizirane različice "Narave" (kot bi si očitno želeli Pollock in njegovi modernistični interpreti), marveč kot "nerealno, imaginarno, razdrobljeno". Pollockovo performativno telo razumem kot to, za kar so ga imeli številni drugi,,, Kaprow, nato še Yves in tako naprej: vselej je že misel, vselej že družbeno in kulturno telo / jaz, artikulirano znotraj moderne ali postmoderne. Pollocka na tem mestu nikakor ne gre razumeti kot edini "izvor" (vpliv ali navdih) postmodernizma. (175)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani