nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Kaprowova izreka kljub hrepeneči romantiki, ki jo je zaznati v opisovanju "veličastnega (...) avtoritativnega in vseobsegajočega (...) obsega in drznosti" Pollockovega "ritualnega" stališča (ki Pollocka posredno poveže z modernističnimi pojmovanji umetnika kot junaškega in individualnega), Pollocka jasno poveže tudi s performativnim, odprtim in procesnim pojmovanjem proizvajanja umetnosti, kakršnega zdaj navezujemo na prakse, ki so kritične do modernističnega formalizma. (166) In kar je za Kaprowa najpomembnejše, povzdigovanje Pollocka kot tragičnega genija modernističnega slikarstva se prek performansa razpre v njegovo uničenje modernističnega pojmovanja slikarstva: "S Pollockom je (...) tako imenovani ples 'curljanja', zamahovanja, stiskanja, packanja in vsega drugega vstopil v delo, nekakšni dnevniški gesti je podelil skorajda absolutno vrednost."(167)
In končno ter najradikalnejše, po Kaprowu je treba Pollockovo slikarstvo razumeti kot dramatično
aktiviranje udeležbe občinstva. Obseg Pollockovih slik ima za posledico, da se z njimi "spoprimemo, da nas napadejo in posrkajo". Kaprow vztraja, "če naj človek ustrezno doume Pollockov naboj, mora biti malce akrobata, nenehno mora nihati med identifikacijo z rokami in s telesom, ki so metali barvo in stali 'v' platnu, ter dopuščanjem, da ga znamenja omrežijo in prisilijo, da se podvrže njihovi stalni in objektivni naravi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani