nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
"Narcis," piše Lasch in pri tem črpa iz Goffmanovega dela, "se ne more poistovetiti z drugim, ne da bi pri tem videl drugega kot podaljšek sebe, ne da bi brisal identiteto drugega." Lascheva trditev temelji na predpostavki, da ima drugi trdno identiteto, ki jo torej brišejo narcisove značilno performativne, vendar skrajno stabilizirajoče projekcije. (148) Na tem mestu trdim (prek Merleau-Pontyja), da je takšna projekcija jaza prej znamenje nestabilnosti obeh, jaza in drugega (njunega hiazmičnega prepletanja), in da je to, vsaj s stališča tistih, ki jim gre za premestitev mitološkega, transcendentnega jaza modernizma, nekaj pozitivnega.
Body, ki potrjuje družbeni aktivizem gibanj za pravice s konca 60. in iz 70. let ter kritizira to, kar je Audre Lorde poimenovala "mitična norma" zahodne subjektivitete (", vitek, moški, mlad, heteroseksualec,, finančno preskrbljen"), igra narcizem, ki ga Lasch negativno poistoveti s povojnim, poznokapitalističnim razkrojem očetovske
avtoritete in jedrne družine. (149) Če sledimo novejši opredelitvi Judith Butler, body predlaga performativnost subjektivitete, ki umešča seksualni jaz z "nenehnim ponavljanjem norm ali skupine norm": še posebno s ponavljanjem narcističnega razmerja, prek katerega se subjekt, kot se psihoanalitično izrazi Lasch, projicira v svojo lastno podobo kot drugega. (150) Prek te narcistične zasnove jaza (ki ima tako vselej za posledico drugega), kot je zatrdila Rosalinde, je "identiteta (...) v prvi vrsti zlita z identifikacijami (občuteno vezjo z drugim)"(151).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani