nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Torej za Lacana in tudi za Merleau-Pontyja (implicitno moški) subjekt skuša doseči koherenco v očeh drugega, toda s tem premikom, protislovno, prikaže subjekt kot sebe: ali z Merleau-Pontyjevimi besedami: "Videc, ki je zajet, v to, kar vidi, vidi torej spet samega sebe: v osnovi vsakega videnja je narcizem."(137) Zdaj znani Lacanov model zrcalnega stadija - v katerem se subjekt "spoji" v razmerju do neprepoznane podobe lastne enotnosti kot telesa / podobe / jaza (kar ga v razmerju do sebe vselej umesti kot "drugega") - se ujema z Merleau-Pontyjevimi opažanji (in z opažanji de Beauvoirjeve) v prepoznavanju sočasne kontingentnosti jaza v razmerju do drugega in temeljnega narcizma tega razmerja. Podoba (ali jaz-kot-drugi) je tista, skozi katero se subjekt skuša spoznati, vendar mu to spodleti, ker je podlegel samoodtujitvi ("celotna oblika telesa (...) je le-temu dana le (...) v neki zunanjosti"), in skozi katero se subjekt skuša spojiti, toda to lahko doseže le
za ceno tega, da postane drugi. (138) Subjektiviteta - kot jo razumemo v postmodernem stanju - je uprizorjena v razmerju do drugega, in vendar je, protislovno, v celoti narcistična. V svoji "usmerjenosti k drugemu" se drugemu nevarno odpira, vendar vselej v poskusu vnovičnega razmisleka o sebi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani