nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Umetnostna zgodovina in kritika sta se dolgo usmerjali na osnovi tega pojmovanja - umetnikovo oko / jaz je bilo tesno povezano z očesom / jazom umetnostnega kritika ali zgodovinarja, ki si ustvarja avtoriteto s tesno identifikacijo s transcendentno "vizijo" izvirnega ustvarjalca.
Kot je nakazal Jay, zgodovinar intelektualnega, je prav vprašanje dvojnosti duha in telesa spodbudilo "fenomenološke kritike kartezijanskega perspektivizma 20. stoletja, kot sta bila Heidegger in Merleau-Ponty, [da so] (...) postavili pod vprašaj njegovo različico pogleda, in feministke, kot je Irigarayeva, [da so] (...) obsodile spolno pristranskost njegove filozofije"(106). Rada bi torej namignila, da je prav ta predpostavka znotraj modernizma vsaj deloma spodbudila body umetnike, ki so pogosto črpali iz fenomenoloških modelov subjektivitete, da so se uprizarjanja svoje utelešene subjektivitete v razmerju do občinstva lotili s to intersubjektivno izmenjavo, ki je konstitutivna za umetniško delo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani