nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Samo papir."(82) S tem ko razkrinkajo mit o prisotnosti, ki je krožil glede body arta tistega časa, opazke Laurie pričajo o filozofskih zagonetkah, ki so se pojavile hkrati z body artom in ki osvetlijo dejstvo, da je telo obenem vztrajno "tu" in vselej odsotno (nikoli ga ni mogoče prepoznati z videnjem), da je, kot pravi Jed Perl, "celovitost utvara, ideološka zanka"(83).
Tudi izjave Andersonove so globoko performativne in skrbno orkestrirane ter predstavljajo sestavni del njenega javnega prikazovanja kot performerke, umetnice in zvezdnice. (84) Zato je toliko pomembnejše, da je Laurie to izjavo iz leta 1975 skupaj z opazkami o dokumentiranju svojega dela ponatisnila v zbirki Zgodbe iz Biblije živca (Stories from the Nerve Bible) iz leta 1994, ki prinaša njene zapise in dokumentacijo o performansih, čeprav je sprva ostro nasprotovala dokumentiranju svojih del s fotografijami, filmi ali videi, ker je želela preprečiti, da bi njeno delo postalo blago ("ker so moji performansi
govorili o spominu, sem menila, da jih je najbolje hraniti v spominu ljudi"). Toda pozneje je spoznala, da se jih "ljudje ne spominjajo zelo dobro"(85).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani