nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Body prakse raje nagovarjajo gledalca, kot da bi ga oddaljile, z intersubjektivno izmenjavo ga potegnejo v umetniško delo; te prakse tudi izvabljajo užitke - ti so po mnenju marksističnih kritikov neločljivo povezani s kvarnimi vplivi blagovne kulture, na tem mestu pa so razloženi kot učinki, ki imajo potencialno radikalne učinke na subjekt, udeležen v umetniško produkcijo in recepcijo. (81) Body, vključno z vsemi permutacijami (performans, fotografija, film, video, besedilo), vztraja pri subjektivitetah in identitetah (spolnih, rasnih, razrednih, seksualnih in drugih) kot osrednjih prvinah vsake kulturne prakse. V nadaljevanju skušam preplesti fenomenološke in poststrukturalistične filozofije subjekta s teorijami in praksami body arta, da bi osvetlila vprašanje subjektivitete, zlasti njeno seksualno / spolno razsežnost, kot osrednjega vprašanja postmodernizma. Upam, da bom z raziskavo ontologije body arta nakazala, da je mogoče v telo usmerjene prakse umestiti precej
drugače, kot so to storile kodifikacije iz 80. let, ki so ga opredelile kot esencialističnega in reakcionarnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani