nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Owensova samorefleksija osvetli omejitve večjega dela prevladujočega pisanja o postmoderni umetnosti, ki z zavračanjem razlage kot izmenjave in z naglim razglašanjem posamičnih praks kot politično učinkovitih ali ne v veliki meri krepi modernistični projekt privilegiranja določenih praks in omalovaževanja drugih na temelju interpretativno določene kulturne vrednosti. Takšna strategija (za posledico je imela omalovaževanje body arta) preprosto nadomesti modernistični formalistični koncept estetske vrednosti z avantgardističnim pojmovanjem politične vrednosti, določene na osnovi sistemov presojanja, ki so navsezadnje enako avtoritativni kot tisti, ki jih želi preseči. Sodbe samooklicane postmoderne kritike (ali kritike postmoderne umetnosti, ki se uvršča ob poststrukturalizem) so se kaj rade opirale na vrednostne sisteme in analitične metode, ki so še vedno pod močnim vplivom retorike avantgardizma, ki zavzema osrednje mesto v modernistični
kritiki: retorike, ki razteleša, ki - kot v poznejši razpravi prizna Owens - vztraja pri "nezainteresiranem" razmerju do umetniškega dela in ki predpostavlja, da kulturna vrednost dela tiči bodisi v njegovi oblikovni strukturi bodisi v razmerah produkcije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani