nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Neštetim raztrganinam, ki so jih te prakse vnesle v modernistično tkivo, ki ga Pollockova in Kellyjeva tako zelo želita raztrgati, ni dopuščena prav nobena možnost. (65) Splošnemu zavračanju body praks (v primeru Pollockove, "nebrechtovskih" praks) v umetnostnem diskurzu 80. let ne uspe pojasniti strateške moči body projektov s konca 60. in iz 70. let ter pogojenosti vseh pomenov in vrednot kulturnih izdelkov z družbenimi in političnimi razsežnostmi recepcije kot tudi s posamičnimi željami njihovih razlagalcev (v tem primeru Pollockinimi in Kellyjinimi).
S to knjigo kot celoto želim pokazati, da se, ko gre za splošno zavračanje določenega tipa prakse (v tem primeru umetnikovega telesa v umetniškem delu / kot umetniškega dela), čeprav je bilo v tistem času vsekakor strateško artikulirano, utegne za nazaj zdeti, da ponavlja enega najškodljivejših impulzov modernistične kritike: dokončno vrednotenje umetniških del kot zasnovanih od zunaj, kot hierarhičnega vrednostnega sistema
(v tem primeru je šlo za nadomestitev Greenbergovih estetskih kategorij z brechtovskimi). Verjetno je neizogibno, da prakse največkrat vrednotimo na osnovi nekega poljubnega vrednostnega sistema, kajti umetnostno zgodovino in kritiko je strukturiral prav ta impulz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani