nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Kot sem omenila, je Kellyjina nenaklonjenost body artu značilna za feministični in tudi siceršnji umetnostni diskurz 80. let v ZDA in Angliji, katerega sodbe je spodbudilo nezaupanje do utelešenega in želečega subjekta - v marksističnem smislu zlasti do gledalskega subjekta, s katerim je bilo mogoče zlahka manipulirati, še posebno z zapeljivimi učinki blagovne kulture. Ta diskurz, ki je bil seznanjen z avantgardističnim in marksističnim pojmovanjem politične pomembnosti ustvarjanja kulturnega odpora do kapitalističnih struktur, črpal pa je iz določene razlage Lacanovega modela subjektivitete, izpraznjene svoje fenomenološke razsežnosti, se je dokončno odmaknil od telesa. (57) Zagovorniki tega umetnostnokritiškega pristopa so z rabo psihoanalitičnega, kastracijsko usmerjenega modela subjektivitete krožili okrog vpisovanja spolne razlike v smislu (vizualne) prisotnosti ali odsotnosti penisa / falosa kot določene skozi (moški) "pogled" in ocenjevali
umetniške prakse glede na njihove dozdevne ideološke učinke na gledalski subjekt, ki so ga skoraj v celoti zaznavali kot funkcijo gledanja. Fenomenološko doživeta razsežnost telesnega (subjekt kot želeče in intersubjektivno artikulirano telo / jaz) je zdrsnila s tega poudarka na telesu kot podobi, katere vizualne učinke se doživlja v registru psihičnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani