nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Na koncu obravnavam delo umetnikov Orlan in Boba Flanagana, katerih telesi sta (iz povsem različnih razlogov) pohabljeni, obrnjeni od znotraj navzven, s čimer poglobljeno raziskujeta, kaj pomeni biti telo / jaz na koncu tisočletja, ko je vse blago. Orlanine nove razvpite operacije obraza, koreografirane in javno dokumentirane v performansih, katerih cilj jo je preoblikovati bodisi v zmes idealnih ženskih potez s podob iz umetnostne zgodovine bodisi v groteskno parodijo "popolne" ženskosti, in Flanaganov humorni pristop k mesarjenju lastnih telesnih delov v sadomazohističnih performansih: oba prinašata na površje temeljne tabuje in nas opozarjata na nenehno željo, da bi s fantazijo, s tehnologijo ali (v kartezijanskem smislu) s "čisto" mislijo transcendirali telo. Trdim, da njuni projekti v končni fazi krepijo neuklonljivost naše utelešenosti, telesa kot "mesa", in tako potrjujejo pomembnost ohranjanja utelešene teorije postmoderne umetnosti in
subjektivitete, ki prej zagovarja kot tlači protislovja, težave in travmatske dogodke, povezane z našo udeleženostjo v tem svetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani