nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Ker želim poudariti njegovo performativno razsežnost, to avtorsko funkcijo poimenujem "pollockovski performativ".
Ko se dokaj obširno ukvarjam z zgodovinskim sobesedilom tistega, čemur pravim Pollockova "dvoumna moškost" (pri tem je Pollock nastopal v vlogi klasičnega primera usrediščenega subjekta modernizma in nato še v vlogi feminiziranega / homoseksualiziranega in protopostmodernega subjekta / objekta gledalske zaposlitve z njegovim teatralnim fotografskim prikazom), se naslavljam na ameriško kulturo 50. let in njeno opevanje "posameznika" (povezanega s kartezijanskim subjektom, na katerega se naslavlja francoska teorija). Poglavje prinaša pregled kritiške recepcije Pollocka skozi feministično in fenomenološko mrežo, ki na eni strani poudarja transferno, intersubjektivno razsežnost tega, kako umetnica / umetnik in njena / njegova dela pridejo do pomena v razmerju do njenega / njegovega javno artikuliranega telesa / jaza, in na drugi to,
kako si mlajša generacija umetnikov iz 60. let ni preprosto spontano "prisvojila" performativnosti, pač pa je bila le-ta že ves čas del modernizma (to se spet nanaša na paradoksni performativ, ki si prilašča in v pretirani meri reartikulira nekatere modernistične prakse kot postmoderne).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani