nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Pollockovo telo je zastrto, njegovo transcendenco pa dokazujejo navdušeni privrženci, kot sta in Harold, čigar podoba Pollocka kot "akcijskega slikarja" opeva eksistencialistično zmagoslavje nad nemim platnom. (45) Pollocka so nato reartikulirali kot ključni izvor performativnega umetniškega subjekta; to so storili mlajši umetniki, kot je Allan Kaprow, ki v ključni razpravi iz leta 1958 z naslovom "Dediščina Pollocka" ("The Legacy of Pollock") Rosenbergovega eksistencialističnega akcijskega slikarja Pollocka predela v agresivno performativnega. (46) Pollock tako dobi funkcijo performativnega avtorja (uporabni pojem Michela Foucaulta za "pluralnost egov", ki jo vzpostavi kulturni tekst). (47) Ta usmerjenost na Pollocka pojasni moj pristop k "avtorju" (telesu / jazu) body arta kot "funkciji" mojega ukvarjanja z njegovimi večvalentnimi "teksti" (s fotografijami, z "živim" performansom itn.). Ker želim poudariti njegovo performativno razsežnost, to avtorsko funkcijo poimenujem
"pollockovski performativ".
Ko se dokaj obširno ukvarjam z zgodovinskim sobesedilom tistega, čemur pravim Pollockova "dvoumna moškost" (pri tem je Pollock nastopal v vlogi klasičnega primera usrediščenega subjekta modernizma in nato še v vlogi feminiziranega / homoseksualiziranega in protopostmodernega subjekta / objekta gledalske zaposlitve z njegovim teatralnim fotografskim prikazom), se naslavljam na ameriško kulturo 50. let in njeno opevanje "posameznika" (povezanega s kartezijanskim subjektom, na katerega se naslavlja francoska teorija).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani