nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Drugo poglavje prinaša razširjeno raziskavo Pollocka, ki je v umetnostnem diskurzu deloval kot nekakšna os med modernističnim genijem in postmodernističnim performativnim subjektom. Pollock (kot ga razumejo in razlagajo na osnovi znamenitih fotografskih serij Namutha in drugih fotografov iz obdobja okrog leta 1950 in ki ga upodabljajo pri slikanju) je osebnost, o kateri so sprva, v de Duvejevem paradoksnem performativu, govorili kot o značilnem modernističnem geniju. Pollockovo telo je zastrto, njegovo transcendenco pa dokazujejo navdušeni privrženci, kot sta in Harold, čigar podoba Pollocka kot "akcijskega slikarja" opeva eksistencialistično zmagoslavje nad nemim platnom. (45) Pollocka so nato reartikulirali kot ključni izvor performativnega umetniškega subjekta; to so storili mlajši umetniki, kot je Allan Kaprow, ki v ključni razpravi iz leta 1958 z naslovom "Dediščina Pollocka" ("The Legacy of Pollock") Rosenbergovega eksistencialističnega akcijskega slikarja Pollocka
predela v agresivno performativnega. (46) Pollock tako dobi funkcijo performativnega avtorja (uporabni pojem Michela Foucaulta za "pluralnost egov", ki jo vzpostavi kulturni tekst). (47) Ta usmerjenost na Pollocka pojasni moj pristop k "avtorju" (telesu / jazu) body arta kot "funkciji" mojega ukvarjanja z njegovimi večvalentnimi "teksti" (s fotografijami, z "živim" performansom itn.).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani