nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Del besedila gre takole: "Srečala sem srečnega moškega / strukturalističnega filmarja ... rekel je, radi te imamo / očarljiva si, / a ne zahtevaj od nas, / da bi gledali tvoje filme / ... ne moremo gledati / osebne zmede / trdovratnosti čustev / dotika občutljivosti."(8) Schneemannova je z akcijo, ki razširi "ostro občutje v gibanju" in "se začne s (...) krhko vztrajnostjo linije, ki se giblje v prostor", povezala zaprto notranjost ženskega telesa (z vagino kot "prosojno kamro") z njegovo mobilno in dejansko povsem berljivo (očitno "žensko") zunanjostjo. (9) Schneemannova se projicira kot v celoti utelešen subjekt, ki je v razmerju do občinstva ("drugih") tudi (vendar ne zgolj) objekt. V scenariju Carolee Schneemann ženski subjekt ni preprosto "slika", marveč globoko konstituirana (in nikoli povsem koherentna) subjektiviteta v fenomenološkem pomenu, subjektiviteta, ki se v nenehni izmenjavi želja in identifikacij dialektično artikulira v razmerju do drugih.
(10)
Schneemannova je z deli, kot je Notranji zvitek, vzpostavila "strastno in krčevito" razmerje do občinstva, s katerim dinamično uprizarja premestitev uveljavljenih struktur spolno opredeljene subjektivitete, značilno za to eksplozivno obdobje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani