nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
(354) Jacques Lacan, "The Mirror as Formative of the Function of the I as Revealed in psychoanalytic Experience" (1949), v: Écrits: A selection, prev. Sheridan, Norton, New in London, 1977, str. 1; slov. prevod, "Zrcalni stadij kot oblikovalec funkcije jaza, kakršna se nam razodeva v psihoanalitični izkušnji", prev., v: Spisi, Analecta, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1993, str. 37. Lacan se v tej razpravi najbolj približa eksistencialističnim fenomenološkim modelom jaza in drugega (zlasti de Beauvoirjevi), vendar se obenem nedvoumno ogradi od Sartrovega metafizičnega pogleda na jaz kot notranje koherenten: "ta filozofija [biti in niča] doseže negativnost le v mejah neke zavesti, ki sprevidom, ki vzpostavijo jaz kot eno izmed svojih premis, priključi iluzijo avtonomije, na katero se nanaša. To je igra domišljije (...) svojo najvišjo točko pa doseže v poskusu , da bi ponudila nekakšno eksistencialno psihoanalizo. (...) moramo eksistencializem soditi po
opravičilih, ki jih daje za subjektivne zagate, ki so dejansko rezultat tega prizadevanja" (str. 42).
(355) Rosalind, "Note on the Index: Part I" (1977), v: The Originality of the Avant-Garde and Other Modernist Myths, MIT Press, Cambridge in London, 1985, str. 197.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani