nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
(308) Steven Melville trdi, da Acconcijevo delo "najbolj dobesedno živi skozi formalistični projekt 'radikalne samokritike', ki se trenutno zdi nepredstavljiva"; glej "How Should Acconci Count for Us?", v: October, št. 18, jesen 1981, str. 80. Čeprav se strinjam, da Acconcijevo delo obravnava formalizem, se moja stališča razlikujejo od Melvillovih. Melville namreč vztraja pri Acconcijevem "promoviranju jaza (...) statusa medija" (str. 87). Ko skuša predstaviti Acconcijevo delo kot kritiko teorij, avtoritarno črpa iz psihoanalize, fenomenologije in estetske teorije. Melville naredi nekaj, kar pojmujem kot pogosto napako: pri opredelitvi Acconcijevega dela pravi, da "zahteva posebno sokrivdo opazovalca", nato pa se postavi v vlogo avtoritete (da bi prišel do končnih sodb o pomenu Acconcijevih del, jih bere skozi Lacana, Derridaja in Hegla), in ne osebe, udeležene pri procesih določanja pomena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani