nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
(183) Takšno podjetje torej sprejme Foucaultov izziv, kot ga je postavil mitu o izvoru: "Pa čeprav bi nas prek naivnosti kronologij usodno znova privedlo k neki nedoločni nenehno odmaknjeni točki, ki nikoli ni navzoča v nobeni zgodovini." Ta točka "bi bila zgolj njena lastna praznina", ki razgalja dejstvo, da je "vsak manifestirani diskurz", to je vsak kulturni produkt in izraz, "skrivoma temeljil na nekem že-izrečenem". Torej se s performativnostjo (kot "diskurzom" v foucaultovskem smislu) ne ukvarjam kot s specifično strategijo ali prakso z določenim izvorom, marveč v "tej punktualnosti, v kateri nastopa [kot in kadar nastopi], in v tej časovni disperziji, ki diskurzu omogoča, da je ponovljen, priučen, pozabljen, preobražen, zabrisan tja do svojih najmanjših sledi in daleč od vsakega pogleda zakopan v pepel knjig", jaz pa bi dodala, da tudi v zamegljenih indeksnih sledeh fotografij, videotrakov in filmov, ki v umetnostnozgodovinskem smislu vzpostavijo body.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani