nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
(29) Kot omenjam v prvem poglavju, se tozadevno vračam k fenomenološkim temeljem poststrukturalizma (Lacan se je poglobljeno ukvarjal z delom Merleau-Pontyja; ko gre za intelektualno zgodovino, so bili Merleau-Ponty, Sartre in de Beauvoirjeva ključne osebnosti, o katerih je morala razpravljati naslednja generacija filozofov, ki je stala v prvih vrstah tistega, čemur zdaj pravimo poststrukturalizem).
(30) Hvaležna sem Judith Mastai, ker me je opozorila na pomembnost kulture drog, saj je dosegla osvoboditev umetnikov, ki je bila potrebna za javno eksperimentiranje s skrajno intenzivnimi vidiki njihovih seksualnih / družbenih identitet v body projektih.
(31) Kot skušam pokazati v svojem delu o Duchampu, je znotraj modernizma seveda vselej obstajala izpostavljena, performativna linija umetniške subjektivitete, toda ta performativni vidik Duchampa (in tudi drugih, denimo Warhola) je bil v ameriški umetnostni zgodovini in kritiki potlačen vse do obdobja, ki ga
raziskujem na tem mestu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani