nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Acconcijevi performansi so narcistični v tem, da vsebujejo nenehno uprizarjanje njegovega jaza v razmerju do drugega (sodelavca / sodelavcev v delu in / ali občinstva). Acconci udejanji narcizem, protislovno, skozi drugega in tako paradigmatično očrta ambivalentno moško razmerje do drugega, videnega samo s "pogledom", ki dobi moč s tem, ko gre skozi (moški) "jaz" ter z zanikanjem imanence in telesnosti, ki jih ima za posledico takšen prehod. Po revizionističnem psihoanalitičnem modelu narcizma Kohuta je za Acconcija drugi "jaz-objekt", le delno ločen od njega. (537) Zdi se, da Acconcijeva praksa potrjuje dejstvo, da ženske zaradi načina, kako se doživljajo v območju družbenega, nenehno prisiljene, da moških subjektov ne doživljajo kot drugega, marveč, z besedami Irigarayeve, kot "jaz-isto": kot tiste, ki si prilaščajo mitične možnosti koherence, ki je nimajo. (538) Nasprotno se Wilkejeva udejanja obsesivno toda vedno znotraj domnevno intersubjektivnega razmerja (pri tem se
doživlja kot žensko, le kako bi se drugače). (539) Za Wilkejevo je drugi artikuliran ideološko (znotraj patriarhata), to, čemur bi Kohut rekel "pravi objekt": "neodvisno središče izkušnje in pobude"(540).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani