nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Na tem mestu želim pojasniti, da Wilkejino delo prav s to zmešnjavo - udejanjeno z radikaliziranim narcizmom - ponuja alternativo tradicionalnemu modernističnemu obsojanju izpostavljanja umetnikovega telesa in togemu antiesencialističnemu feminističnemu zavračanju rabe telesa v delih Wilkejeve (sama je te feministke označila za "fašistične feministke") in drugih feministk. (524) Zavračanje Wilkejeve kot zgolj narcistične zastre nepripravljenost umetnostnokritiških sistemov, da bi priznali pomene umetnikovega telesa v krogih umetnostne produkcije in recepcije (če načinov, na katere so se razvili in ohranjali ideali "lepote", niti ne omenjam). Takšno zavračanje obsoja nestalnost intersubjektivitete, delujoče v body delih, prezre načine, na katere lahko narcizem deluje na psihični in na družbeni ravni (zlasti kadar ga izvaja umetniški subjekt, ki ni očitno normativen), ter izpostavlja klasično dualnost med umom in telesom, ki je še vedno vtisnjena v strukture proizvajanja
umetnosti in interpretacije. Wilkejino narcistično performativno telo / jaz ne zlije le njenega uma in telesa v avtobiografsko proizvajalko umetnosti, pač pa tudi fascinantno pomeša njene identitete (kot feminističnega subjekta / objekta) z identitetami gledalcev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani