nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Torej je bila Wilkejeva bržkone naivna - kot oseba - in njeno delo torej ne more veljati kot kakorkoli kritično do patriarhalnih vrednot.
Wilkejin projekt zagotovo ni nepreklicno ali didaktično dekonstruktiven, ko gre za objektivacijo žensk (če smo že pri tem, to ne velja niti za delo Shermanove in Simpsonove). (517) Njeno delo prav zaradi te zapeljivosti (zavračanja "oddaljitve" gledalca v stanje kritiškega zavedanja) deluje znotraj okvira estetske presoje, da bi tako osvetlilo svoja notranja protislovja (prilaščanje nezainteresiranosti); Wilkejeva v nasprotju s projekti Shermanove in Simpsonove deluje znotraj kodov "idealne" ženske lepote in drže. Zdaj bom razširila model Judith Butler, ki se nanaša na ponavljanje kodov, in zatrdila, da Wilkejeva vedno znova ponavlja narcistično ženskost tako, da omaje konvencionalno umestitev ženske kot objekta, ki naj ga nadzirajo nezainteresirane sodbe umetnostnokritiške analize (Wilkejin "ženski"
narcizem poudarjeno spodbuja gledalčeve "moške" želje in tako zamegli podobo o nezainteresirani kritiki).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani