nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Kulturno sprejemljive oblike zlorabljanja žensk so se umikale boleče počasi, s tem pa so označile Wilkejino pozicijo kot problematično in tudi asinhrono. (513)
O polemični vrednosti takšnih ocen, ki so spodbujale novo, bolj dekonstruktivno delo mlajše generacije feminističnih umetnic, bi bilo mogoče razpravljati (kajti mnoge izmed mlajših umetnic so znotraj newyorškega umetnostnega diskurza dosegle status alternativnega kanona). Toda takšne interpretacije Wilkejinega dela so prezrle kompleksnost in potencialno radikalne učinke njenega strateškega, nenehno ponavljajočega se performansa retorike poze (vključno z značilnimi in pogostimi referencami na ranjenost ženskega telesa / jaza v patriarhatu). (514) Obenem so užitki, ki jih Wilkejina dela odprto spodbujajo v razmerju do (predvidoma heteroseksualnega moškega) gledalca, deležni obsojanja tistih, ki so hiteli sprejemati feministično prakso, na katero so pomembno vplivale teorije Bertolta
Brechta (ki gledalce raje oddalji, kot da bi jih zapeljeval). (515) (Kot je ugotovila Wilkejeva, "s tem ko zaprosiš ljudi, naj uživajo v lastnem telesu, jih prestrašiš bolj kot s čimerkoli drugim"(516).)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani