nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Wilkejin obrat pogleda je povezan z njenim strateškim prilaščanjem besed moških intelektualcev; ko jih izgovarja, združuje konvencionalno diametralno nasprotne funkcije "ženske / telesa / objekta" in "moškega / uma / subjekta". Wilkejeva, gola in negibna kot "slika", prek delovanja pogleda (klečeplazno nadlegujočega gledalskega angažmaja) sočasno govori z jezikom moške avtoritete in s prilaščenim vprašanjem nedvoumno preučuje funkcijo pogleda.
Kot sem omenila, se posneti performansi Wilkejinih gibov zdijo jecljavi: gibe pogosto zamrzne, kot da bi že bila slika - v nasprotju z Acconcijem, čigar dejavnost, denimo v Zahtevi, kjer je hkrati z njegovim vse močnejšim učinkovanjem na gledalce postajala čedalje bolj nasilna in frenetična. (476) Wilkejeva s širjenjem jezika fotografije na gibljive slike prikaže, kako akcija, ki teži k transcendenci - in to velja tako za ženske kot moške - vselej spodleti (vselej zamrzne v trenutkih objektizacije). (477) Kajti telo / subjekt je v
fenomenološkem smislu vselej hkrati slika in misleči subjekt: "Subjekt pozira kot objekt, da bi postal subjekt."(478) Ali z besedami body umetnice Eleanor Antin, "pojmovanje telesa samo je odtujitev od telesnega vidika jaza. (...) Kaj pa če umetnik naredi preskok od 'telesa' k 'mojemu telesu'?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani