nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Acconcijevo cmeravo, s seboj ukvarjajoče se telo / jaz projicira moškost nazaj v narcistično in v temelju infantilno razmerje do sebe in drugih. (445) Acconcijeva moškost, daleč od tega, da bi bila uspešno transcendentna, nenehno pada v lasten manko, nenehno ponavlja neuspešni poskus projiciranja svojega telesnega manka (tega, čemur je de Beauvoirjeva pravila imanenca) na drugega. (446)
V Acconcijevem delu moškost razpada v morju protislovij (navsezadnje se telesa "stapljajo"); skozi utelešeno retoriko spola in seksualnosti se običajne meje med moškim in ženskim, hetero- in homoseksualnim podrejo in sprevržejo v nevaren tok nepredvidljivih želja. Prav ta "deteritorializacija" moškosti, ali z besedami Deleuza in Félixa Guattarija - razdrobljenost, do katere pride zaradi razpršitve "želeče produkcije" čez telesa - umesti Acconcijevo delo znotraj značilno postmodernega razumevanja in doživljanja subjektivitete. (447)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani