nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Youngova oporeka Merleau-Pontyjevemu - za spol slepemu - opisu, po katerem seksualno telo ni zgolj odlagališče jaza, temveč njegovo udejanjenje, mesto, kjer se zlijejo zaznavanje, mišljenje, želja, občutje in snovnost, ter poudari, da ženske in moški precej različno odigrajo to vlogo telesa pri organiziranju prostora. (378) Youngova razširi vpogled de Beauvoirjeve, ko gre za različno doživljanje napetosti med transcendenco in imanenco pri moških in ženskah, ter nakaže, da se modalnosti ženskega telesnega obnašanja, gibljivosti in prostorskosti nagibajo proti "nejasni transcendenci", obremenjeni z imanenco, ki jih ovira pri naravnem projiciranju v prostor. Kajti - po Merleau-Pontyju je gibljivost udejanjenje intencionalnosti - takšna ovira omejuje ženske pri povezovanju namena z njegovim udejanjenjem ter jim podeli "pretrgano enotnost" z okoljem. (379) Če moški subjekti s tem, ko se projicirajo v prostor, ki jih obdaja, lahko dosežejo trenutno
enotnost, se ženske doživljajo kot umeščene v prostor, kot prostorsko določene, s čimer zanikajo ali vsaj zmanjšajo pomen potencialno "transcendentnih" vidikov svoje zmožnosti, da skozi gib konstituirajo prostor. (380)
Nagnjenje ženske, da "jemlje svoje telo kot zgolj stvar" (strmi v njegovo podobo v zrcalu, skrbi jo, kakšno se zdi drugim, čisti ga, oblikuje in krasi"), porojeno iz strahu, da bo videno, in iz strahu pred vdorom v njen telesni prostor, jo sili, da se oddalji od lastnega telesa in "biva v diskontinuiteti s svojim telesom". (381) Toda trditev Youngove se nagiba k namigovanju, da moški ohranjajo mitsko kontinuiteto s svojim prostorskim okoljem, izpolnjeno zunanjost, ki jih iztrga imanenci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani