nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Nemi "antropomorfizem" Morrisovega togega, monumentalnega dela Brez naslova (L-žarki) (Untitled (L-beams)) iz leta 1965, je, postavljeno naravnost na tla, spodbujalo gledalca h kroženju okrog oblik, ne da bi uprizorilo reprezentacijske ali pripovedne učinke, značilne za modernistično in predmodernistično kiparstvo, s tem pa je oblikovalo gledalsko razmerje, ki je obsegalo, kot je dejal, "celotno situacijo" dela, s (Friedova opazka) "telesom opazujočega" vred. (340) Takšno razmerje je bilo skrajno fenomenološko in je torej presegalo dvorazsežno logiko modernističnega formalizma ter njegovo predpostavko o poenotenem interpretativnem subjektu, povezanim z v celoti dostopnim objektom. (341)
Fried - zanj se zdi, da se razvoja na področju plesa in performansa, ki sta ga sprožila Fluxus in Judson Dance Theatre, in tudi na drugih področjih (in ta so bila ključna za razvoj "teatralnosti" minimalizma, zlasti ko gre za delo) bodisi ne zaveda bodisi ga ne zanima - si je komajda lahko
predstavljal, kako bo body že kmalu zaostril minimalistično razdiranje "avtentičnosti", kar bo dosegel z vreščavo, "feminizirajočo" teatralnostjo, z vzpostavitvijo fenomenoloških razmerij intersubjektivnosti in s pogosto nedvoumnim odstiranjem umetnikovega telesa. Acconcijeva obsedenost s teatralnim razmerjem - vztrajna potreba po uprizarjanju lastnega telesa / jaza na načine, ki so dražili in pogosto tudi odvračali gledalskega drugega (v nekaterih primerih pa se je drugi vpisoval v pripoved njegovega performansa) - ga postavi za ključni zgled pervertirane teatralizacije pollockovskega performativa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani