nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
V kontekstu ameriške kulture 70. let je imela Benglisina poteza - ker je ženska - osupljivo drugačne učinke kot Kleinovi performansi. Če je lahko parodiral Pollocka in kljub temu ohranil avtoriteto "moškega genija" (prek avtoritete, ki jo v zahodnem patriarhatu okrepi anatomsko moško [zastrto, falično] telo), je bila Benglisova deležna znatno drugačnega razmerja do umetniške avtoritete. Benglisova s ponavljanjem kodov normativne umetniške subjektivitete, vendar skozi telo drugega, denaturalizira običajno domnevo o povezanosti teh kodov in moškega telesa. (292) Ali preprosteje, ker ženske v zahodni kulturi nikoli niso imele dostopa do umetniške avtoritete, je imelo Benglisino delo za učinek osvobajajočo, transgresivno prilaščanje, zlasti če je bilo obravnavano v kontekstu njenih številnih samopromocijskih oglasov (vrhunec je znameniti oglas iz leta 1974 v Artforumu, na katerem pozira gola, z naoljenim, spolzkim telesom, iz mednožja pa ji štrli ogromen rožnat umetni penis).
(293) Podobe Bengliseve med ustvarjanjem velikih kipov (ki zanimivo obravnavajo minimalizem, znotraj katerega prevladujejo moški) agresivno uprizarjajo dejanje ustvarjanja - v tem primeru pri umetnici kot performans, ki dobi snovno obliko v fotografskih reprezentacijah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani