nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Tir, (fotografske) performanse de Phalle z začetka 60. let, je mogoče brati tako v razmerju do Šimamota in njegovega divjega dejanja metanja barve kot v razmerju do Pollocka. (288) Fotografije, ki dokumentirajo njene performanse Tir iz leta 1961, so bile, kot pravi, narejene v kontekstu dela z Nouveaux Réalistes ( je bil vse do smrti leta 1961 njihov najvidnejši član), prikazujejo pa umetnico, ki s puško meri in strelja v kepasto površino (kepice so bile narejene iz vrečk s pigmentom, a tudi iz predmetov, kot so otroške lutke, čevlji in otroški avtomobilčki). (289) Sila, s katero so naboji prodirali skozi površino slike, je dosegla, da se je ujeta barva osvobodila in kot kri curljala po razkošnem okviru. Končna podoba kaže de Phalle, kako ponosno in z malomarno prekrižanimi rokami stoji pred "sliko", to "alternativo akcijskemu slikarstvu", ki v celoti odpravi povezavo med umetničino roko in sledmi barve (razen ko gre za občutje v roki in prstu, ko sta sprožila naboj, ki je
povzročil, da je tekočino razneslo in je začela curljati). (290) Iz performansa, ki ima za posledico razdejanje površine in nenadzorovano curljanje barve, je v celoti odstranjen eksistencialni, junaški vidik.
Intenzivnost, s katero so se Phallejeva, in nekateri drugi Evropejci spoprijeli s Pollockovo dediščino, jo posnemali, ironizirali in napadali, je - poleg drugega - oporoka osrednje vloge ameriške umetnosti na mednarodnem zahodnem umetniškem prizorišču (gledano širše, tudi ameriške politične in družbene prevlade v zahodnem svetu in drugod).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani