nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Zlasti umetniki, ki jih je zanimalo preiskovanje Pollockovega agresivnega maskulinizma (pri čemer se položaju tega privilegiranega subjekta v modernizmu spet pritikajo belske, heteroseksualne in razredne implikacije), so ustvarili mogočna body dela, ki z nenormativnimi umetniškimi telesi in s podiranjem vrednot, povezanih z avtorsko funkcijo Pollock, ponavljajo teatralni model Pollockovega slikanja. Pri skupini Gutai je predstavitev nezahodnih (ko gre za Acuko Tanaka in Curuku Jasamaki, tudi ženskih(286)) teles znotraj oblike "pollockovskega performativa" služila (vsaj ko so jo gledali zahodnjaki) premestitvi "nenehnega ponavljanja" kodov moškega genija, to pa je dosegla z denaturaliziranjem teles, na katera so le-ti konvencionalno pripeti. Morda je prav to razlog, da se skupina Gutai, čeprav se je v ZDA predstavila že sredi 50. let, nikoli ni znašla v zgodovinah sodobne umetnosti. (287) Podobno pri umetnicah, kot sta de Phalle in Lynda Benglis, nekoliko pozneje pa tudi
homoseksualnih umetnikih, kot je Keith Boadwee, ponavljanje podobe Pollocka med slikanjem, znane predvsem z Namuthovih fotografij, postane prej dejanje premestitve kot potrditve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani