nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Zgodnji in še posebno intenziven primer širjenja pollockovskega performativa najdemo pri Yvesu, ki, podobno kot Duchamp, priskrbi zanimivo in s stališča amerikaniziranega modela umetniške moškosti, kakršno je ponudil Pollock, še posebno zapleteno snov za razmislek. (260) V znamenitem performansu Antropometrije (Antropometries), uprizorjenem leta 1960 v Mednarodni galeriji sodobne umetnosti, v katerem je naročil več golim ženskam, naj si telo prekrijejo z barvo, nato pa jih je v vlogi živih čopičev polegel po polah papirja, položenega po tleh, je avtor posredno obravnaval pollockovski trop ejakulatornega umetnika, ki agresivno meče barvo po "uporni" horizontalni površini platna. V Antropometrijah je nadomestil Pollockove čopiče z ženskimi telesi, Pollockovo domačo barvo s patentirano barvo YKB (modra Yves), Pollockov dozdevno samotni atelje (v katerem je bil samo Namuth, ki je to dokumentiral!) z galerijo, polno slovesno oblečenih gledalcev, tišino Pollockovega fotografskega
performansa z godalnim orkestrom, ki je igral Kleinovo Monotono simfonijo, Pollockovo delavsko opravo z aristokratskim frakom in belo kravato. (261)
je tako dramatično prestavil pollockovski performativ v smeri očitno teatralnega, aristokratskega, ironičnega. (262) V istem času je, podobno kot številni poznejši umetniki (s serijo Antropometrije), vztrajal pri dejanju slikanja in opazovanja kot konstitutivnih za delo: najbolj znane fotografije, ki dokumentirajo performans iz leta 1960, prikazujejo slovesno oblečeno občinstvo z osuplo našobljenimi ali odprtimi usti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani