nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Aiôn je hkrati točka nerazmerja in premica razmerja, je prevoj , ki ga z obeh strani ogroža telesnost: na eni strani globina teles, ki še ni izluščila idealne, neudejanjene ravni dogodkovnosti, na drugi globina stanj stvari, ki je že preveč udejanjila idealno raven. Zdaj vidimo natančneje, zakaj je Deleuze prisiljen vztrajati na dvoumnosti teles in stanj stvari oziroma dvoumnosti logiškega in običajnega jezika: če bi bil prevoj preprosto umeščen le med telesa, potem bi bilo njegovo gibanje v obeh smereh enako, kar bi pomenilo, da imamo opraviti z nekim simetričnim, zrcalnim razmerjem, z dvema zrcalnima svetovoma, z dualizmom najslabše vrste. Toda prav tako lahko pokažemo na pomanjkljivo konceptualizacijo Aiôna kot časa biti: če naj bo prevoj enosmeren, potem mora njegov pogled nazaj ne le preigravati dvoumnost teles in stanj stvari, ampak dobiti status geneze.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani