nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Samo v matematični perspektivi si je mogoče zamišljati, da ima točka singularnosti neodvisen način obstoja in tako predstavlja hkrati zaključek nekega gibanja izluščenja in začetek gibanja udejanjanja, ne da bi bilo mogoče ti dve gibanji preplesti. Toda problem matematičnega modela je, kot smo videli, drugod: res je, da poti, po katerih se lahko udejanja neka točka singularnosti niso prepletene, toda vzrok temu je dejstvo, da nobena od teh poti ne vodi prav do točke, marveč le do njene okolice. Brž ko zamenjamo register formalnih struktur z registrom jezika, naletimo na podobo Aiôna kot trenutka, ki prehiteva in zaostaja hkrati in tako implicira neko zavito, nelinearno strukturo časa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani