nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Šele če sprejmemo to hkratno protislovno definiranost Aiôna, postane razumljivo, kako Aiôn omogoča jezik: prvič tako, da vznikne kot čisti neujemljivi dogodek, kot čas med "vselej že" in "še ne", čas, ki je "vedno že pretekli čas in tudi čas, ki mora še priti", in drugič tako, da že nastopa kot površina, kamor se bo naselil jezik, se pravi, da "čaka nanj od nekdaj". Ne gre torej več zgolj za to, da umestimo dogodek v razmak med "vselej že" in "še ne", ampak da spodviti, prepletajoči se poti zoperstavimo linearno pot geneze, da dogodkovnemu času, ki se še upira sedanjosti, zoperstavimo čas večnosti. Seveda gre izluščenje vedno predaleč, saj o njegovem zaključku odloči vnazaj šele prvi korak udejanjanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani