nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Hkrati z vrzeljo designacije, ki jo izdolbejo paradoksi Hrizipovega tipa, vztraja v svoji dvoumnosti tudi vez designacije; povedano drugače, v celotnem nizu sprevrnitev ravni gre samo za eno samo sprevrnitev, sprevrnitev temeljne vezi designacije, toda ta sprevrnitev tudi na koncu niza, ko je izluščena točka nesmisla, ni dokončana.
Isto poanto je mogoče ponazoriti tudi z razmerjem med Fregejem in Russellom; nobenega dvoma ni, da je Russellovo odkritje paradoksov predikacije zaustavilo Fregejev načrt popolnega logičnega jezika in pokazalo na nezdružljivost dveh implicitnih tendenc tega jezika, popolnosti in konsistentnosti. Toda ne glede na to, kako pogubno je bilo to odkritje za Fregeja in njegove ambicije, nikoli ni merilo na sam ustroj propozicije oziroma njene logiško definirane, se pravi razločene dimenzije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani