nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Brž ko ugotovimo, da paradoksi designacije ne merijo le na designacijo, ampak poskušajo ujeti neko gibanje smisla, tedaj, prvič, postanejo paradoksi smisla, in drugič, kot paradoksi neke nove dimenzije začno odražati njeno delovanje; kroženje smisla tako ni več le paradoksna motnja, sterilno samonanašanje ali kratki stik v svetu logiških dimenzij propozicije, ampak edina dejavnost neke nove dimenzije oziroma kar njen način bivanja. In ta nova dimenzija je dimenzija smisla kot "apriornega notranjega modela propozicije", kot notranje vezi podobnosti, na kateri počiva univerzum propozicionalnosti.
Izluščeno kroženje smisla seveda ni več podobno smislu, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti med reprezentirane dimenzije ali pomene propozicije, kot jih je formuliral Frege; kroženje smisla deluje kot suspenzija prvotnega, nekrožečega smisla, kajti ta je, čeprav ni enoznačen, vendarle popolnoma enosmeren.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani