nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Ko bo torej propozicija le še čista kopija brez izvirnika, čista podoba brez modela, le še lastna simulacija, bo mogoče za dimenzijo smisla reči, da je postala apriorni model propozicije.
Pomembno vlogo v tem drugem koraku imajo znova paradoksi, toda ti zdaj ne merijo le na designacijo, temveč na notranji ustroj propozicij in izkoriščajo moč smisla, ne da bi jo utesnjevali z vezjo pomenjanja oziroma sintaktičnega pomena: to so paradoksi neskončnega napotevanja na novo metaraven, nato paradoksi sterilne podvojitve, paradoksi nevtralnosti smisla in paradoksi absurda ali nemožnih objektov. Toda če naj bo smisel, kot platonski simulaker, dimenzija, ki preči vse ločnice in dimenzije kroga propozicije in je do vseh enako indiferentna, ker ni umeščena v nobeno, ker v krogu sploh ni zastopana, potem morajo paradoksi odražati to prečno oziroma krožno strukturo smisla; bolj ko prek gibanja paradoksov postaja očitna krožna struktura smisla, bližje je
sprevrnitev treh razločenih dimenzij propozicije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani